Na površju red, tišina in disciplina, pod površjem pa v alpskem vetru plapolajo čipke, šumijo sveže poštirkani dirndli, popuščajo tesno zavezani životci, fantje pa z gankov vriskajo pesmi dekletom. Ob cesarskem pražencu se prepuščamo sanjarjenju o nekih drugih časih, dokler nas telefonski zvonci ne vržejo pokonci.
Vsak zakaj ima svoj zato, vsaka stvar služi svojemu namenu. Za vse je dovolj in ničesar ni preveč. Razkošje je znak šibkosti, zato pri kosilu zagrnemo zavese, da sosedom ne bi vzbujali skomin. Le soli je v izobilju, zato ne maramo neslanih šal in vse jemljemo z zrncem soli.
Vsako nedeljsko kosilo je kostumska drama v treh dejanjih. Pikantna mešanica prezira, strasti in nebrzdanih čustev, za katero so dovolj dobre le najboljše sestavine. Če je maščevanje juha, ki jo je najbolje pojesti še toplo, lahko zagotovo računamo na grande finale v slogu dolce vite.