Ujeli smo ju na srednje deževen dan, na dan brez vremena. Iz skrbi izbranih zvočnikov se je vil počasen sodobni jazz, medtem ko smo na daljavo prižigali pametne luči in iskali pravo ravnovesje. Harmonija je tudi osrednji pojem, okrog katerega sta konstruirala svojo domačo idilo. Hrastov parket je narejen za vedno, stene so bele in ne bodo šle iz mode. Akcenti so bodisi v monokromatskih barvah ali pa sta uporabila surove materiale same. V celem stanovanju ni niti ene samcate stvari, ki ne bi bila na svojem mestu in ki bi podirala točno kodiran ritem stanovanja. Mehkobo ritma podčrtuje fin vonj, ki lebdi nad celotnim stanovanjem in daje občutek najvišje sofisticiranosti. Ko enkrat pridete do upravljanja z najbolj sublimnim od čutil, vohom, ste iz oblikovanja prostora naredili doktorat. Hecno, da se tega vedno lotimo na koncu, ko že vse stoji. Pri njima je res vse dokončano. Vse je premišljeno, a vseeno mehko, človeško, udobno in domače. Njuno stanovanje je njun zen. Če bi stanovanje govorilo, bi reklo, “ommmmmm….”
Jedilnica, kuhinja in dnevna soba so združene v en prostor. Kuhanje je druženje, druženje je lahko povsod, povsod je lahko tudi njun miren kotiček. Namembnost prostora se prilagaja priložnosti. Podlaga je dovolj nevtralna, da omogoča tudi največje metamorfoze.
Dnevno sobo krasi usnjena sedežna garnitura v obliki črke L. Na njej se gleda filme v neskončnost, v neskončnost drsa po telefonu, v neskončnost prebira knjige in časopisje. Za sedežno je celo drevo, ponosni fikus benjamin z enako ponosnim kosom slovenskega oblikovanja, gugalnikom Nika Kralja. Na tleh je prava kravja koža, za malo mehkobe, naravnega vzorca in topline.
Kuhinja je diskretna, bela. Dela se, da je stena, a jo izdajajo male režice med omaricami in predali. Te tvorijo elegantno mrežo. Kuhinja ima marmorni otok in dva fina, lahka barska stola, za zajtrke ali male obroke kar tako. Rože so na podstavku, da so na primerni višini in se lahko pogovarjajo kot ljudje. V kuhinjo je postavljena tudi optična iluzija - ogledalo. Kuhinjo podaljša za vsaj še eno dolžino, prostor odpre, nam pa se zdi, da se lahko sprehodimo kar skozi in vso to harmonijo podoživimo še v odsevu.
Ves čas obiska nam pogled uhaja k živahnemu psu Otu, ki se pogovarja morda še malo bolj človeško kot prej omenjene rastline. Ker smo očitno prišli v njegov v najljubši prostor, spalnico, nezaupljivo dvigne obrvi. Postelja je iz alpskega bora z lepim lesenim rastrom za vzglavnik. Stropna luč je iz ratana, na vsaki strani postelje pa je majhna bralna lučka. Na strani spalnice je tudi veliko ogledalo, ki vsak dane kaže novo vremensko sliko, zvečer pa ju popelje na mlečno pot, nekam tja med zvezde.
Vstopimo še v svetlo kopalnico, ki je minimalistično opremljena. Pozornost nam pritegne ovalna samostoječa kad z lepim razgledom na mesto. V kopalnici najdemo še nekaj zelo zadovoljnih tropskih rastlin, sicer pa laboratorijsko urejenost in popolno čistočo. Keramika na tleh spominja na teraco in v belino prostora vnaša kanček igrivosti in topline.