Nova priložnostPri fotografinji in izumitelju
Ravno ena izmed “teh družin” nam je odprla vrata svojega doma in nas povabila naprej. Ona je fotografinja, on pa industrijski oblikovalec. Skupaj z dvema majhnima otrokoma bivajo v zanimivem ljubljanskem stanovanju.
Ko spoznamo Ado in Jurija, bi lahko rekli, da gre za “umetniško družino” z izraženim čutom za podobo in obliko. A kmalu ugotovimo, da se, tako kot vsi, srečujeta s povsem vsakdanjimi okoliščinami in težavami. Uskladiti je treba službene obveznosti z družinskimi, poskrbeti za otroke in gospodinjstvo, vsak mesec plačati najemnino in ob vsem tem še najti čas zase.
Stanovanje, v katero sta nas povabila, se nahaja v petstanovanjski hiši v centru Ljubljane. Najemata ga od gospe, ki je ustvarila uspešno kariero v institucijah EU in zdaj biva v tujini. Večji del hiše pripada zagrebški družini, ki stanuje v stanovanju z veliko mestno teraso, v pritličnem delu hiše pa je salon dizajnerskega pohištva. La-di-da.
Ada Hamza je najprej fotografinja, ki lepoto najpogosteje najde v motivih narave ali preprosto v tistem, kar jo v danem trenutku obdaja. Njene fotografije so že bile razstavljene na različnih koncih sveta in so se pojavljale v mednarodnem tisku. V prostem času je pravnica, preizkusila pa se je tudi v oblikovanju modnih dodatkov. Da jo je zaneslo k zadnjemu, je najbrž kriv prav Jurij Lozič, njen partner, ki je industrijski oblikovalec in strasten urbani kolesar. Med drugim je oblikoval blatnik za kolo Musgard, ki ga je pripeljal do uspešne kampanje na platformi Kickstarter. Kolesarstvo pa ni njegova edina strast. V preteklosti je s skupino Rompom sodeloval pri opremljanju nekdaj priljubljene ljubljanske “kafane” BiKoFe, s katero so na Mesecu oblikovanja osvojili nagrado za najboljši interier.
Dom njune družine odraža tisto, kar imajo radi. Med drugim so to lepo in domiselno oblikovani predmeti, pohištvo in dodatki za dom. Na obisku bomo videli prepoznavne oblikovalske kose, kot so sedežna garnitura znamke Poliform ali luči italijanske znamke Flos ter ikonični stol Michaela Thoneta. Pod kar nekaj pohištva in izbranih dodatkov za dom pa se podpisujejo slovenski oblikovalci in oblikovalke.
Nad sedežno garnituro visi prefinjeno oblikovana luč “Eclipse” oblikovalca Tilena Sepiča. Po tleh pa se razprostirajo ročno tkani “čilimi” ali preproge, ki nastajajo pri Kobeiagi Kilim s sodelovanjem slovenske oblikovalke Nine Mršnik in bosanske ilustratorke Ivane Blaž. Preproge iz volne izdelujejo spretne tkalke v delavnici gospe Lejle v Visokem (BIH). Nina Mršnik skupaj z oblikovalko Nušo Jelenc izdeluje tudi tako imenovano pečeno pohištvo. To je pohištvo, ki oblikovanje združuje z ekologijo, saj je ustvarjeno iz odpadne plastične embalaže, kot so na primer embalaže čistil. Poleg prepoznavnih dizajnerskih kosov pa pri Adi in Juriju najdemo tudi delček zgodovine, kot so na primer legendarni vintage hranilniki iz Nove Ljubljanske banke v obliki pikapolonice, ki so dobili novo uporabno vrednost.
Ko vstopimo v dnevno sobo, najprej nad sedežno garnituro opazimo luč Eclipse, lično oblikovan lesen krog, ki s svojo svetlobo poustvarja podobo sončevega mrka. Usedemo se na sedežno garnituro, s katere se namesto v televizijski ekran zazremo v zeleno steno, polno raznolikih in lepo negovanih rastlin. Pogled nam uide v otroško sobo, ki nas s svojo igrivostjo ohranja budne. Ob sedežni garnituri pa se lahko udobno namestimo na enem izmed dveh foteljev ali na taburetu ter prelistamo katero izmed knjig s knjižne police.
Knjižna polica razkriva veliko več kot le knjige. Tukaj zagledamo eno najljubših Adinih fotografij ter različne okrasne vaze in skulpture, ki so jih prinesli s svojih potovanj. Med majhnimi figuricami in otroškimi igračami se skriva zlato kolo, vrh omare pa krasi košata slonova noga. Knjige na njunih policah so največkrat strokovnega značaja. Z njihovo pomočjo izvemo vse o industrijskem oblikovanju ali pa se naučimo šivati. Med strokovnimi deli pa najdemo tudi sodobno literaturo, na primer roman “I Love Dick”, ki govori o uspešnem pisatelju in zmedeni filmski režiserki, po katerem je bila posneta tudi ameriška TV-serija.
Iz dnevne sobe vstopimo v otroško, kjer nas pričaka veseli živ-žav. Ob barvicah, igračah in leseni otroški kuhinji najdemo na tleh pisano preprogo Kobeiagi Kilims. Omare in pograd, na katerem otroka spita, so svetlih barv, kar daje sobici občutek nežnosti. Pod oknom, kjer je veliko dnevne svetlobe, je majhna mizica, za katero se odpre pot otroški domišljiji, ko otroka rišeta, ustvarjata in se učita.
V kuhinji se dan družine začne z ovseno kašo in svežimi malinami. Po sadje in zelenjavo se odpravijo na ljubljansko tržnico in nasploh najraje nakupujejo hrano pri lokalnih kmetih. Najljubši pa so jim tisti večeri, ko se po celodnevnih obveznostih ponovno srečajo v kuhinji in tekmujejo, kdo pripravi najboljšo domačo pico napoletano.
